Noži in sekire za metanje

Metanje nožev je izredno privlačna veščina, čeprav nima praktične uporabe. Vsakdo se lahko nauči, kako pravilno metati rezila, vendar je potrebno veliko vaje in previdnosti.

Osnovni postulati

Metanje sekir in nožev se razlikuje v nekaj ključnih podrobnostih, ki jih bomo podrobneje obravnavali v nadaljevanju, vendar je osnovno načelo enako – rezilo mora narediti dovoljno rotacij, da oster vrh pride v stik z tarčo, in sila metanja mora biti dovolj močna, da se nož zabode v tarčo – to sta dve najosnovnejši stvari, ki ju morate vaditi.

Razdalja do tarče določa način metanja rezila, kar pa je močno odvisno od same dolžine vašega rezila, saj mora narediti dovolj rotacij do tarče, da se v njo zabode.

Drža telesa pri metanju

Med metanjem bodite v izkoračnem stavu, obrnjeni naravnost proti tarči. Metajte izključno z roko – ne premikajte celotnega telesa, saj bo metanje nenatančno in nepredvidljivo. Zapestje mora biti trdno, saj se meče iz komolca – pravilo je, da je komolec ob ušesu z ostankom roke za glavo. Nož rahlo držite v roki – če ga držite premočno, ga verjetno ne boste pravilno spustili iz roke. Rezilo spustite iz roke, ko je vaš dlan približno na višini obrvi. Ko spustite rezilo, iztegnite roko do konca v smeri metanja.

Prvi koraki

Najpomembneje je najprej obvladati pravilno metanje, tako da rezilo ostane zabodeno v tarčo, hitrost in natančnost pa sta stvari, ki pridejo s časom.

Korekcije zadetkov se najpogosteje izvajajo z prilagajanjem razdalje, s katere mečete. Vsak nož (odvisno od svoje dolžine in hitrosti rotacije) ima določeno pot in prostor, ki je potreben za uspešno izvedbo rotacije. Če ste tarčo zadeli z ročajem, se malo oddaljite, če ste tarčo zadeli z rezilom, vendar ne z vrhom, potem se malo približajte.

Ravnotežje rezila je pomembno, vendar ni odločilno, saj se lahko kompenzira s tehniko metanja, ki jo boste s časom sami vadili. Definitivno je priporočljivo, da je rezilo čim bolj uravnoteženo (rezilo in ročaj sta enake teže in težišče je na sami sredini).

Noži

Čeprav je mogoče vreči kateri koli nož (tako da ostane zapičen v tarčo), natančno ciljanje ni tako enostavno. Predvsem se ne priporoča uporaba zložljivih nožev, saj se lahko na ta način zlahka poškodujejo – ne samo njihovo rezilo, ampak tudi zložljivi mehanizem. Pravi nož za metanje je fiksen z dvostranskim rezilom in idealno je, da se kovina, iz katere je narejeno rezilo, razteza skozi celoten ročaj, kar izboljšuje ravnotežje. Pravi noži za metanje so iz tega razloga v celoti kovinski brez dodatnega ročaja, torej je celoten nož iz enega kosa kovine.

Začetnikom se priporoča metanje lažjih nožev. Ti so boljši za metanje na krajše razdalje, s katerimi boste začeli svoje treninge in roka se vam ne bo toliko utrudila od večkratnih poskusov. Pomembno je tudi, da so vsi noži enake velikosti, teže in oblike, da boste imeli enotne rezultate in da boste lažje opazili, kako vaš prijem in tehnika metanja vplivata na pot noža in kako izvesti potrebne korekcije. Iz tega razloga noži, posebej namenjeni za metanje, prihajajo v kompletih več enakih kosov. Ker se v tarčo zabijajo s svojim vrhom, je le ta oster, medtem ko je preostanek rezila top, med drugim tudi zato, da se zmanjša možnost poškodb pri rokovanju.

Težji noži so predvsem namenjeni že izkušenim metalcem in so potrebni za večje razdalje (večja masa = večja vztrajnost = manjša potrebna sila pri metanju in večja natančnost zadetka na oddaljeno tarčo).

Metati lahko držite za rezilo (držeč nož z blazinico palca in stransko stranjo kazalca), vendar morate takrat paziti, da se ob spuščanju noža ne porežete. Najpogosteje se nož meče držeč za ročaj, pri čemer je treba narediti eno polno rotacijo, da zadete tarčo. Pravilo je, da če ga držite z celo dlanjo, bo rotacija v letu počasnejša, če pa ga držite s prsti, bo rotacija hitrejša. Če je rotacija hitrejša, ciljate na bližjo tarčo, če je počasnejša, ciljate na oddaljeno tarčo. Na tekmovanjih se cilja z razdalje 3 in 4,5 metra.

Metanje brez rotacije je mogoče, vendar zahteva izjemno veliko moči za zadetek in je zelo nenatančno.

Sekire

Sekire se lahko mečejo z obema rokama, kar daje večjo moč in hitrost vrtenja, ali z eno roko, kar daje natančnost. Mečejo se manjše, krajše sekire (ne z obema rokama, s katerimi bi cepili drva, ampak z eno roko, s katerimi bi na primer cepili veje za drva in podobno).

Tomahawk je na primer odličen primer sekire za met z eno roko, saj je pogosto dvostranski in zadetek tarče bo lažji, ker se bo zapičil tudi, če vrtenje ni bilo popolno.

Met z obema rokama se izvaja, kot da bi začeli sekat drva. Stojite naravnost proti tarči v rahlem koraku naprej in zamah začnete nad glavo, sekiro pa spustite, ko so vam roke približno na višini oči.

Tehnika metanja z eno roko je podobna kot pri nožih, samo da je tokrat glava sekire približno na višini vašega ušesa.

Ne glede na to, za katero tehniko se odločite, kot pri nožih sekire ne držite premočno, da jo boste lahko pravilno spustili ob pravem trenutku.

Metanje sekir je veliko nevarnejše od metanja nožev in možnost resne poškodbe tako za vas kot za gledalce je veliko večja, zato morajo biti druge osebe na večji razdalji zaradi lastne varnosti. Na tekmovanjih se sekire mečejo z razdalje 4 metrov.

Če želite naučiti kul in zabavno veščino, s katero boste lahko enostavno navdušili druge, je metanje nožev in sekir zelo dosegljivo, vendar je obvezno paziti na varnost – svojo in vseh okoli vas. Ne delajte se važni, tudi če ste zelo spretni, saj lahko en napačen prijem ali napačno spuščanje povzroči hude poškodbe. Kot za vse druge veščine, je potrebno samo vaditi, vaditi in vaditi in rezultati se bodo pokazali.