Ugriz kače – preventivni ukrepi in prva pomoč

Poletno zadrževanje v naravi lahko privede do številnih nevarnih situacij, ena izmed njih pa je zagotovo tudi ugriz kače. V tem vodniku pojasnjujemo, kako preprečiti oziroma zmanjšati možnost srečanja s kačo v naravi ter kako ukrepati, če pride do ugriza.

Preventivni ukrepi

Ne glede na to, ali se odpravljate na pohod ali le na sproščen sprehod po podeželskih poteh, so nujni premišljena obutev in oblačila ter nekaj praktične opreme:

‌- pohodni čevlji, škornji ali čvrsti visoki športni copati – poleg zaščite pred kačami vam bo takšna obutev zagotovila varnejšo hojo po neravnem terenu in manjšo možnost poškodb gležnja; izogibajte se zadrževanju v naravi v odprti obutvi, kot so sandali
‌- dolge hlače – ne glede na vročino so lahke in zračne dolge hlače veliko boljša izbira kot kratke, tako zaradi kač kot tudi zaradi komarjev ali prehajanja skozi trnje
‌- palica – profesionalna, amaterska ali sveže odrezana (priporočamo lesko), palica predstavlja prvo obrambno linijo med vami ter trnastim grmovjem in kačami; če se gibljete skozi visoko travo ali grmovje, lahko z njo odmikate rastje z varne razdalje, priporočljivo pa je tudi ritmično udarjanje po tleh, da kača začuti vibracije

Kje in kako se gibati

Če je mogoče, izbirajte označene, vzdrževane ali vsaj uhojene poti. Izogibajte se prebijanju skozi gosto travo ali grmovje, razen če je tak prehod nujen.

Posebna previdnost je potrebna na kamnitih območjih, skalovju, suhozidih, ruševinah stavb, gradov in podobno ter pri podrtih drevesih v gozdu – kače rade prebivajo pod kamni ali v razpokah skal. Izogibajte se »raziskovanju« teh razpok z rokami.

Kače imajo rade sončne skale, suhozide in osončene kamne zjutraj in proti večeru, pa tudi gozdne robove, močvirja in neurejene travnike. Modras se včasih povzpne tudi na drevesa in nižje veje. Če je mogoče, se takim območjem izogibajte.

Med hojo je priporočljivo glasneje govoriti in, kot smo že omenili, s palico udarjati po tleh pred seboj, da kačam z zvokom in vibracijami sporočite svojo prisotnost. Med hojo vedno glejte predse. Do večine ugrizov pride, ko človek nehote stopi na kačo.

STRUPENE KAČE

Modras (Vipera ammodytes)

‌- značilen »rog« na konici nosu, cikcakasta proga vzdolž hrbta, trikotna glava in čokato telo, dolžine 50–90 cm
‌- življenjski prostor – skalovje, kraški teren, suhozidi in sončna pobočja; pojavlja se predvsem na Primorskem, Krasu, v slovenski Istri ter v drugih toplejših in kamnitih predelih Slovenije

Navadni gad (Vipera berus)

‌- siva, črna ali rjava barva s cikcakasto progo po sredini hrbta
‌- življenjski prostor – travniki, močvirja, gozdovi ter gorski svet, predvsem v alpskem in predalpskem območju ter na višjih nadmorskih višinah

NESTRUPENE KAČE

Belouška (Natrix natrix)

‌- dve beli ali rumeni lisi za glavo, vitkejše telo
‌- ob rekah, jezerih, ribnikih in močvirjih

Kockasta belouška (Natrix tessellata)

‌- pisana, kockasta oziroma šahovničasta risba po telesu
‌- ob rekah, jezerih in drugih vodnih površinah

Smokulja (Coronella austriaca)

‌- manjša, sivo-rjava kača z drobnimi temnimi lisami
‌- pogosto jo zamenjajo za strupene vrste zaradi podobne obarvanosti
‌- življenjski prostor – suhi travniki, gozdni robovi, grmišča in kamnita območja

Navadni gož (Zamenis longissimus)

‌- vitko telo, enotno rjave, olivno zelene ali rumenkasto rjave barve
‌- lahko zraste do dveh metrov dolžine
‌- ena najpogostejših in največjih nestrupenih kač v Sloveniji

Kaj storiti, če pride do ugriza?

Najprej se oddaljite od kače, da ne pride do ponovnega ugriza. Če je mogoče, si zapomnite njen videz zaradi morebitne uporabe protistrupa.

Vsak ugriz strupene kače zahteva obisk bolnišnice oziroma urgentne ambulante. Takoj po ugrizu pokličite številko za nujne primere 112.

Najpomembnejše je, da poskušate ostati čim bolj mirni, saj adrenalin pospeši srčni utrip, kar hkrati pospeši širjenje strupa. Iz istega razloga je priporočljivo sesti in mirovati.

Rano umijte in prekrijte s sterilno gazo ter odstranite nakit, uro, tesna oblačila ali obutev, saj se bo pojavila oteklina.

Kljub temu, kar ste morda videli v filmih ali serijah, strupa nikakor ne poskušajte izsesati z usti, saj lahko pride do dodatne zastrupitve. Če imate v ustih ranico ali strup nehote pogoltnete, bo ta vseeno vstopil v organizem in začel krožiti po telesu. Prav tako ne drži mit, da bo strup iztekel iz rane, če jo zarežete. S tem si boste povzročili le večjo rano, povečali tveganje za okužbo in krvavitev.

Za prvo pomoč lahko uporabite specializirano vakuumsko črpalko za izsesavanje strupa, če jo imate pri sebi.

Pri ugrizu nestrupene kače so simptomi običajno blažji:
‌- blaga oteklina tkiva
‌- krvavitev na mestu ugriza
‌- rdečina

Pri ugrizu strupene kače so simptomi izrazitejši:
‌- otekanje
‌- ostra, pulzirajoča bolečina na mestu ugriza
‌- rdečina
‌- potenje
‌- slabost in bruhanje
‌- glavobol
‌- vrtoglavica in zamegljen vid
‌- kovinski okus v ustih

Težji primeri lahko vključujejo:
‌- otrplost obraza ali okončin
‌- mišično oslabelost ali trzanje mišic
‌- oteženo dihanje
‌- pospešen srčni utrip in šibkejši pulz
‌- nizek krvni tlak

Pri vsakem ugrizu strupene kače obstaja nevarnost smrtnega izida. Ugrizi v okončine, zlasti noge, so manj nevarni, saj strup potrebuje več časa, da doseže vitalne organe. Ugrizi v glavo, vrat in prsni koš so precej nevarnejši, saj se lahko strup hitro razširi do možganov, srca, pljuč, jeter in ledvic.

Zaključek

Srečanja s kačami v naravi so na srečo veliko pogostejša kot sami ugrizi, največkrat pa so posledica naše nepazljivosti, neustrezne obutve in oblačil ali nepremišljenega vedenja. Če radi preživljate čas v naravi, obstaja velika verjetnost, da boste kdaj naleteli na kačo, zato storite vse, kar lahko, da bo to srečanje čim manj neprijetno – primerno se oblecite, pazite, kje hodite in kaj počnete, ter bodite vedno pozorni.